Spoštovani g. Gustinčič!

 

Kaj naj rečemo. Lahko kar na kratko, vreme nam ga je posračkalo. Presenečen pa sem bil nad vašim odgovorom, ker vem, da ste zmeraj na minute dogovorjeni v naprej. Vabilo sem vam poslal malo tudi kot odgovor na prispevek v reviji, ki je govoril o tem, s čim se moto klubi v Sloveniji ukvarjajo. Lahko povem, da smo drugače kar aktivni, verjetno kot vsi drugi. Skupinsko se udeležujemo krvodajalskih akcij, do lani imamo tudi moto zbor, vsako leto imamo aprilski vikend izlet na Lošinj, v manjših skupinah obiskujemo moto zbore po Sloveniji,  prirejamo Čerinov memorial v spomin na prijatelje in člane, ki so se na motorjih smrtno ponesrečili. Toliko o dosedanjih ustaljenih aktivnostih.

 

O Moto Avanturi pa lahko rečem le to, da je ideja tlela in dozorevala dve leti. Ker sem malo motošportnega zanesenjaka, sem najprej zadevo hotel pripraviti kot moto rally, kjer bi se poleg prevožene relacije upošteval tudi povprečen čas, kateremu naj bi se udeleženci čimbolj približali. Če imajo lahko gasilci svoj rally, obstaja tudi ženski rally, misleč da si ga zaslužimo tudi motoristi, a na upravni enoti nismo prišli skupaj. Preveč je bila moteča udeležba z motorji, pa vožnja na povprečen čas… Zahtevali so zapore cest, varnostnike, zdravnike…kot za pravi rally. No letos pa je bila najprej v klubu predstavljena ideja o moto kvizu z vprašanji  in spretnostno vožnjo. K ideji se je pridružila tudi Božena Istenič, dipl.medicinska sestra ki v ZD skrbi za preventivo. V prostem času pa je sopotnica za hrbtom njenega Boruta na njunem Buldogu. Brez nje, ne bi vse tako klapalo, kot je. Pripravila je  prikaz prve pomoči, z oživljanjem ponesrečenega motorista,  uporabo defibrilatorja ki je bil kot oliva na sredini, oz. pika na I. No vse opisano “zmiksano” skupaj pa tvori Moto Avanturo -Moto Rally. (Z Boženo sva se izognila temu imenovanju ter izpuščala  besede, kot so: tekmovanje, motoristi, dirkanje, rally…) Moto Avantura je sestav vprašanj in nalog, ki jih udeleženec rešuje sproti na različnih krajih kontrolnih točkah. V prilogi vam prilagam naloge (nekakšen road-book) in pravila, ki jih je udeleženec dobil in reševal med postanki na kontrolnih točkah in vam bo vse jasno. Kontrolne točke z nalogami so namenoma postavljene in razporejene po celotni trasi, da se umiri morebitne divjake (čelada dol, rokavice dol, papir na plano, kje kaj piše, kam napišem to…)

 

Že dan pred načrtovanim D dnevom smo organizatorji vedeli, da bo preko noči slabo vreme z nevihtami, a smo se kljub temu vsi delali optimiste in na različnih meteoroloških kartah spremljali simulacije in napovedi. Le te so napovedovale, da v dolini Tolminski dežja do devete ure dalje ne bo več, ter da bo v Posočje posijalo sonce. Tako smo na dan prireditve vsi od osmih zjutraj do dvanajstih nemo opazovali nebo in… Ne vem kje in kako je lahko v zraku toliko vode?  V času do 12 ure smo  se zamotili pri prijaznih medicinskih sestrah. Le te so nam pod taktirko Božene opravile preventivne kontrole  krvnega tlaka, holesterola, EKG-ja. Tudi mesnina namenjena za žar je bila že v delu, ko smo se odločili, da zadeva odpade. Padla pa je odločitev, da Moto avanturo preizkusimo kar sami organizatorji, rekli smo, gremo tudi če bodo prekle padale. Ko je že vse kazalo, da bomo mokri do… do… ,se je od zahoda začelo svetiti. Pri nas se pravijo, da je Benečanka začela dvigati  krilo. Uh, kako imam rad ta pojav. Štartali smo še v rahlem dežju, po začrtani relaciji se nas je peljalo 15 motoristov. Po neurjih so bile v hribih, kamor nas je pot vodila, ceste nevarne, spolzke in zahrbtne zaradi obilice vode, ki je na asfalt nanesla tudi veliko peska. Med vožnjo, med kontrolnimi točkami se je nad nami popolnoma zjasnilo, in tudi cesta je se  sproti zelo hitro sušila. Kljub vsem preprekam in nalogam smo vsi po cca. 1,5 ure prišli srečno do zadnje kontrolne točke. Še preden smo prešteli točke si smo bili vsi enotni, da je zadeva drugačna, zanimiva, vredna ponovitve ,oz. obvezno vredna vsakoletnih ponovitev. Po preštetih točkah smo predvsem po zaslugi točk iz pikada izločili zmagovalce in prvim šestim podelili pokale,diplome in nagrade (podkape, olja, spreje za verige, popuste za nakupe).

Ob tem se lahko pohvalimo, da se nam je kljub dežju pridružil in v klub včlanil g. Marko Muhih, skladatelj in dirigent iz Mosta na Soči. Odvozil je celotno Moto Avanturo , prešprical le prikaz prve pomoči in kljub temu osvojil 5 mesto. Fantje moji, možak je letnik 1937, še vedno čil in krepak in kar je najpomembneje navdušen motorist. »Se vidimo drug teden, na vožnji.« je rekel ob odhodu, ko se bomo zapeljali na Čerinom memorial. Kapo dol.

 

Ideja je alternativa klasičnim moto zborom, ker pač vsem ne ugaja vožnja na moto zbore. Tam je ponavadi glasna glasba, pijača teče skoraj v potokih, ob 2 zjutraj ob rjovenju množice in striptizu, le stežka vidiš dva para takih in drugačnih »jošk«… Vsi nimamo časa za to,  posredi so družine, služba, ali pa druge ovire in razlogi.

 

Po zaključku so padle ideje, da bi lahko organizirali avanturo, ki bi bila sestavljena iz treh sklopov, npr. vsak sklop naj bi bil dolg okoli 35-40 km, na koncu bi se točke seštele, zadeva pa bi bila celodnevna. Pa da bi organizirali vsaj tri avanture in bi razpisali kar prvenstvo… Ali pridobili tri, štiri istomisleče klube Po Sloveniji, ki bi vsak z svojo avanturo tvoril prvenstvo…Ideja zori…. Bomo videli, zaenkrat pa so občutki  zelo, zelo dobri.

 

P.S.   Mogoče bi lahko bila MOTOSI AVANTURA ?!

 

 

Lepo pozdravljeni

Jure Kenda

.